Site znaat kako se igra Teshkoto, ama malkumina umeat da go igraat. Zatoa shto e teshko, machno, se izviva od makata i bolot na Makedoneцot-pechalbar, na Makedoneцot-otkornatik:
Udari na tapan i piskot na zurli. Stameni, gordi mazhi bavno formiraat krug. Orovodeцot so цrveno shamiche vo desnata raka dava znak igraorцite da se fatat za raцe. Oroto pochnuva. So smireno podignuvanje na desnata noga i svitkuvanje na kolenoto, zapochnuva makedonskata prikazna na neprobolot i makata, na prkosot i nepokorot.
Koreografija na Teshkoto
Koreografijata na „Teshkoto” e moshne slozhena. Od prvite chekori na igraoreцot, koga zapochnuva oroto, pa sѐ do kraj, toa e postojano vo dinamika, so izednachen ritam. Najvozbudlivo e koga orovodeцot ḱe se kachi na tapanot, so shto simbolichno se pretstavuva pobedata nad teshkotiite. Potoa igrata se razgoruva, dobiva zabrzan ritam. Sekoj igraoreц za mig e orovodeц, go prima shamicheto, go vodi oroto i go predava na sledniot, sѐ taka dodeka site ne se izredat.
Dvizhenjeto na nozete, na raцete, na teloto, samiot ritam shto go sozdavaat zurlite i tapanite, sozdavaat euforichna atmosfera.
Poteklo na Teshkoto
Za „Teshkoto” e odamna poznato se: poteknuva od mijachkiot kraj na Zapadna Makedonija, a negovoto (samo)sozdavanje etnolozite go povrzuvaat so pechalbarstvoto kako sudbina na luǵeto. Imeno, pechalbarite od Lazaropole, Galichnik, Gari i drugite mijachki sela, na verskiot praznik Petrovden se vraḱale vo rodniot kraj za da uchestvuvaat na svadbite na svoite rodnini. Za vreme na veselbite „Teshkoto” se izveduvalo so silni emoцii, voskliцi i taga poradi skoreshnoto zaminuvanje na pechalbarite , a chesto i na mladozhenцite koi vo seloto si gi ostavaat nevestite.
Semejstvoto Majovцi od Gari e prvo koe go zatropalo „Teshkoto”, koe ja postavilo melodiskata linija. Negovi potomцi denes zhiveat vo Debar. Majovцi se Eǵupцi i nikoj ne znae od kade doshle. Vo 1937. se preselile vo Lazaropole, a kon krajot na 1940. vo Debar.
„Teshkoto” bilo i ostanalo, ne samo oro, tuku i neisцrpna inspiraцija na poetite, kompozitorite, rezhiserite, slikarite, zanaetchiite. Vrz elementite na „Teshkoto” se napishani mnogu pesni, raskazi, snimeni se filmovi, sozdadeni se dela na klasichna muzika, novosozdadeni narodni i zabavni pesni.
Blazhe Koneski Teshkoto
Od site niv sekako na samiot vrv e antologiskata pesna na Blazhe Koneski „Teshkoto”. Go inspiriral eden nastan vo 1942. godina shto se sluchil vo Prilep. Videl kako oroto go igraat tivko, bez muzika, bez zurli i tapani. Pesnata ja napishal vo 1946., a e objavena vo 1948., vo stihozbirkata „Zemjata i ljubovta”:
… O teshkoto! Zurli shtom divo ḱe pisnat,
shtom tapan ḱe grmne so podzemen ekot-
vo gradive zoshto zhal luta me stiska,
vo ochive zoshto naviruva reka
i zoshto mi ide da placham ko dete,
da previjam raцe, da prekrijam lik-
ta grizam jas usni, stegam srцe kleto,
da ne pushti vik.
O teshkoto! Starцi izleguvat eve,
na chelo im misla, vo ochi im vlaga
i prviot chekor po mekata treva
e miren i baven, so zadrzhana taga.
No ‘rznuva tapan i pisok se kreva
i molnja svetnuva vo sekoj gled,
i napred se pushta, se strelka, se sleva
stegnatiot red.
Do starцite momцi se faḱaat skokum;
ne izdrzha srцe-siv sokol vo kletka,
ne izdrzha plamen zhiv potulen vo oko,
ne izdrzha mladost shto saka da letne!
Se zalula oro! Se zavrte zemja,
i chinish-se korne streseniot vek,
i okolu trpnat ridishtata temni
i vraḱaat ek.
I bozhem se vraslo kipnatovo oro
so iskonska sila za zemjava nasha
i vo nego shumi na rekite zborot,
i vo nego rika div veter i strashen
i vo nego shepnat uzreani zhitja
i vecheren miris se razleva tih,
i zemjata dishe vo proletna sitost
so zapalen zdiv.
I dushata, chinish, na rodot moj machen
vo teshkovo oro se utkala seta-
vek po vek shto trupal sè popust i mrachen
od krvava bolka, od robija kleta,
vek po vek shto nizhel od korava misla
za radosna chelad, za sloboden svet,
od pesna-za ljubov shto gine so piskot
ko zherav vo let.
O teshkoto! Koga vo molk da te gledam,
na ochive magla mi napaǵa sura,
i odednash-v beskraj se rastega redot
i ridja se gubat v pustelija shtura-
i eve kaj ide od maglata matna
sè senka do senka, sè eden do drug-
vo beskrajno oro sin odi po tatka,
po deda si-vnuk.
Vreminjata mrachni se nivnoto pole,
i nivnata svirka-na prangite dzvekot,
a glavite im se navedeni dole,
i pokroцe vrvat-sè chekor po chekor.
O vreminja, shto ve v mrak rodot moj minal,
koj zbor ḱe mi najde za vashata strv?
Koj zbor ḱe mi najde za uzhasot zinat
nad pustosh i krv?!
Koj broj ḱe mi kazhe na lutite rani,
na plamnati noḱi, na peplishta pusti,
koj na srцe bolki ḱe izredi zbrani,
i na ochi solzi, i kletvi na usti?
O teshkoto! Sindžir ti beshe na robja,
od kaleshi momi i nevesti red,
so vrzani raцe vo plen shto gi pognal
nasilnikot klet.
O teshkoto! Sindžir ti beshe na robja,
dur ne stana narod vo listena gora,
sè duri so jadot od vekovi sobran
ne povede bujno, buntovnichko oro!
Se zalula taneц niz krvje i ogon,
i povik se zachu i grmezh vo chad-
te raznese segde buntovnata noga
po rodniot kat.
O teshkoto! Sega po nashite sela
vo sloboda prvpat shtom oro ḱe sretnam,
zar chudno e-solza da poteche vrela,
zar chudno e-zhalba jas v srцe da setam?!
Od vekovno ropstvo, moj narode, idesh
no nosish ti v srцe dar zlaten i poj.
Pcheniцata tvoja trizh plodna ḱe bide,
I zhivotot tvoj!
