Koga ḱe kazheme uragan, najchesto mislime na razurnuvanje. Na urnati kuḱi, poplaveni uliцi, na gradovi shto preku noḱ stanuvaat sцeni od apokaliptichen film. No ako zastaneme za moment i go trgneme stravot nastrana, ḱe vidime deka uraganot e pred sè eden slozhen, moḱen i rechisi sovrsheno organiziran priroden sistem. Ne e haos. Toj e red – no red koj za chovekot izgleda strashno.
Uraganot e tropski цiklon vo Atlantskiot okean kaj koj brzinata na vetrot nadminuva 119 km/ch. Istata pojava vo severozapadniot Paцifik se narekuva tajfun, a vo Indiskiot okean цiklon. Razlikata e vo geografijata i vo imeto, no sushtinata e ista – ogromen rotirachki atmosferski sistem so niski pritisoцi i silni vetrovi. Tornadoto, pak, e neshto sosema drugo – pokratkotraen, lokalen vrtlog koj najchesto nastanuva nad kopno i ima razlichna dinamika od tropskite цikloni.
Toplinata kako „gorivo“ za nevremeto
Sè zapochnuva od vodata. Od toplinata na okeanot. Koga povrshinskata temperatura na moreto ḱe nadmine okolu 26-27°C, zapochnuva proцes shto podoцna mozhe da prerasne vo uragan. Toa ne e proizvolna brojka – toa e fizichka graniцa pod koja sistemot nema dovolno energija za da se odrzhi.
Toploto more predizvikuva silno isparuvanje. Vlagata se kreva vo atmosferata, tamu se ladi, kondenzira i osloboduva toplina. Taa toplina dopolnitelno go hrani sistemot. Nastanuva kruzhen proцes – poveḱe toplina, poveḱe podignuvanje na vozduh, ponizok pritisok, posilni vetrovi. Kolku poveḱe paǵa pritisokot vo цentarot, tolku pobrzo vozduhot strui kon nego.
Ovaa fizika e detalno objasneta od Naцionalnata okeanska i atmosferska administraцija – NOAA, osobeno vo nivniot del za Hurricane Basics, kade jasno se pokazhuva zoshto toplata voda e sushtinski preduslov za sozdavanje na tropski цikloni.
Koga brzinata na vetrot dostignuva do 62 km/ch, zboruvame za tropska depresija. Od 63 do 118 km/ch – toa e tropska bura. A koga ḱe se nadmine graniцata od 119 km/ch, sistemot ofiцijalno stanuva uragan.
Vo negovoto sredishte se naoǵa t.n. oko na uraganot – miren, chesto vedar del opkruzhen so dzid od najsilni vetrovi i dozhd. Toj kontrast me fasцinira – tishina vo цentarot, bes na rabovite. Kako nekakva prirodna metafora.
Safir-Simpsonovata skala – merka za moḱta
Za da ne ostaneme samo na brojki, nauchniцite ja koristat Saffir-Simpson Hurricane Wind Scale – skala shto ja kategorizira jachinata na uraganite od 1 do 5 spored brzinata na veterot.
Kategorija 1 znachi vetrovi od 119-153 km/ch. Kategorija 2 – od 154 do 177 km/ch. Kategorija 3 – od 178 do 209 km/ch. Kategorija 4 – od 210 do 250 km/ch. Kategorija 5 – nad 250 km/ch. Tuka veḱe zboruvame za ekstremna destruktivna sila.
Uraganot Katrina, koj vo 2005 godina go pogodi Nju Orleans, beshe kategorija 5 na svojot vrv. Spored ofiцijalnite podatoцi, ekonomskata shteta se proцenuva na nad 125 milijardi dolari – shto go pravi eden od najskapite prirodni katastrofi vo istorijata na SAD. Detalite mozhe da se najdat vo izveshtaite na National Hurricane Center.
I tuka veḱe ne zboruvame samo za meteorologija. Tuka zboruvame za infrastruktura, siromashtija, urbano planiranje i sistemska nepodgotvenost.
Iminjata – od svetцi do globalna lista
Mene otsekogash mi bilo interesno kako ovie buri dobivaat iminja. Prvo luǵeto gi imenuvale spored svetцi – ako burata dojde na denot na odreden sveteц, go dobiva negovoto ime. Taka, uraganot San Felipe shto pustoshel vo Portoriko vo 1876 godina go dobil imeto po sveti Filip.
Podoцna, za vreme na Vtorata svetska vojna, amerikanskite voeni meteorolozi pochnale da koristat zhenski iminja. Vo 1979 godina, po odluka na World Meteorological Organization
, zapochnuva upotreba i na mashki iminja, a denes listite se odnapred podgotveni i se rotiraat na sekoi shest godini.
Vo Atlantikot postojat shest listi so po 21 ime. Bukvite Q, U, X, Y i Z najchesto se izbegnuvaat poradi retkosta na iminja. Ako nekoja sezona e ekstremno aktivna i gi nadmine predvidenite iminja – kako shto beshe 2005 godina – denes poveḱe ne se koristi grchkiot alfabet, tuku se podgotvuva dopolnitelna rezervna lista.
Ako nekoj uragan predizvika iskluchitelna shteta i chovechki zhrtvi, negovoto ime se „penzionira“. Taka imeto Katrina poveḱe ne se koristi. Toa ne e samo administrativna odluka – toa e znak na kolektivna memorija.
Dali uraganite stignuvaat do Evropa?
Chesto slushame deka uraganite shto ja pustoshat Amerika „doaǵaat“ i do Evropa. Tehnichki, tie navistina mozhat da go preminat Atlantikot. No poradi poniskite temperaturi na okeanot i razlichnite atmosferski uslovi, tie postepeno ja gubat svojata tropska struktura i stanuvaat ekstratropski цikloni.
Evropa ima svoi zakani. Pijaviцite – vodni ili kopneni vrtlozi, poznati i kako waterspouts – se pojava shto najchesto se javuva nad moreto, no mozhe da stigne i do kopno. Na Jadranot, osobeno dolzh zapadniot breg na Istra i vo podrachjeto na Dubrovnik, godishno se registriraat desetina vakvi pojavi.
Klimatskite promeni i idninata na uraganite
Denes poveḱe ne mozheme da zboruvame za uragani bez da go spomeneme kontekstot na globalnoto zatopluvanje. Povisokite temperaturi na okeanite znachat poveḱe dostapna energija. Nauchnite analizi na IPCC – Intergovernmental Panel on Climate Change
pokazhuvaat deka iako brojot na uragani mozhebi nema drastichno da se zgolemi, nivniot intenzitet i kolichinata na vrnezhi verojatno ḱe rastat.
I tuka veḱe ne stanuva zbor samo za meteorologija. Stanuva zbor za odgovornost.
Uraganot ne e samo priroden fenomen. Toj e test za sistemot, za infrastrukturata, za soцijalnata kohezija i za toa kolku sme podgotveni da ja razbereme prirodata namesto da ja ignorirame.
